»Glede na vse okoliščine podpišem ukaz o odpoklicu veleposlanika Toneta Kajzerja.«
»Ko sem potem presodil vse okoliščine, sem ocenil, da podpišem ukaz, ko se vrnem v Ljubljano, ker se mi je zdelo, da je treba zavarovati avtoriteto ministrice in vlade.«
»Tako bom deloval tudi naprej, kamor koli mi bo ljubi Bog pokazal pot naprej.«
»Predsednika Pahorja sem seznanila s podrobnostmi predčasnega odpoklica veleposlanika. ... Bilo je več kršitev, tudi pravilnika o varovanju tajnih podatkov, tako da je predčasen odpoklic nujen ukrep, če želimo zaščititi zunanjepolitične interese Slovenije in seveda tudi diplomatsko službo.«
»Osebno sem ga obvestila in obžalovala, da sva se srečala v takšnem položaju. ... Zagotovo bomo našli priložnost za dobro sodelovanje naprej.«
»Vedno povem, da želim z vlado sodelovati, četudi imam nekoliko drugačno mnenje. To moje mnenje ni tako ultimativno, da bi zavrnil podpis ukaza o odpoklicu.«
»Slovenija je demokratična država in ravna v skladu s postopki in imamo možnost povedati svoja stališča. Zato ker mislim, da se ne ranijo avtoritete ministrstva ali vlade, sem sklenil podpisati ukaz kljub drugačnemu mnenju.«
»V imenu predsednika države Boruta Pahorja jima je medalji v Washingtonu izročil veleposlanik Tone Kajzer.«
»Kajzer ni storil ničesar narobe, prej nasprotno.«
»Tega ukaza nisem podpisal, zato te informacije niso točne.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju